Domov Dogodki v LD BOBER V NAŠEM LOVIŠČU

BOBER V NAŠEM LOVIŠČU

BOBER OB REKI DRAVI

Slika 1: BOBER - CASTOR; vir internet

Bober v našem lovišču

Že v poznem jesenskem času smo ob reki Dravi opazili ogrizene vrbove veje, na katere pa nismo polagali velike pozornosti. Šele v začetku letošnjega leta, ko smo izvedeli, da je bilo v sosednjem lovišču opaženo objedeno in podrto tanko vrbovje, kar kaže prisotnost bobra v naših krajih, smo postali bolj pozorni. Ko smo 3. 1. 2013 ponovno pregledali levo brežino reke Drave v dolžini približno enega kilometra na območju,  kjer mejimo na eni strani na Republiko Hrvaško, na drugi strani pa na lovišče LD  Sv. Marjeta smo ugotovili, da je očitno v našem lovišču bober še kako prisoten. Sledi prisotnosti bobra so dejansko povsod, po celi dolžini rečnega brega. Rdeče pike na zemljevidu (spodnja slika) kažejo na gostoto pojavljanja, rumeni piki pa močno prisotnost oziroma kraj prehranjevanja in verjetno začetek gradnje bobrišča (zemljevid zajema dele sosednjih lovišč).

Slika 2: Bober v našem lovišču

Po nekaterih virih je bil bober v naših krajih iztrebljen daljnega leta 1643. Zadnji bober naj bi bil uplenjen na območju Vurberga, njegovo sliko (olje na platnu) v naravni velikosti hrani pokrajinski muzej Ptuj. Po drugem viru pa naj bi bober na območju Slovenije živel še v sredini 18 stoletja. Približno v istem obdobju je bil bober iztrebljen v večjem delu Evrope, zaradi njega so v zgodovini potekale celo vojne. Pretirani lov so izvajali zaradi dragocenega in kvalitetnega krzna. V sredini  19 stoletja je bila ocena, da je na svetu le še 1.400 bobrov, danes se ocenjuje, da jih je okrog 430.000.

Pri nas se je o ponovnem naseljevanju bobra precej govorilo, vendar se zaradi pomanjkanja denarja to ni zgodilo. Naseljevati pa so ga pričeli v sosednji Hrvaški (leta 1996).  Že čez dve leti se je začel pojavljati  v Sloveniji, ob reki Radulji in Krki, sledila je prisotnost ob Muri, nato tudi ob Dravi. Leta 2003 je naš velik naravovarstvenik Boris Kočevar objavil članek  »Pregnani v nov brlog«, v katerem nas je seznanil, da je bober prisoten na območju Središča ob reki Dravi.

O zadnjih opažanjih prisotnosti bobra v našem lovišču je bil obveščen g. Boris Kryštufek, ki je odgovoren za spremljanje le-tega v slovenskem prostoru. Nad prisotnostjo bobra pri nas je bil navdušen, saj še ni imel podatka, da je že toliko napredoval. Do sedaj je bil o prisotnosti  bobra ob Dravi seznanjen le s podatki iz Središča ob Dravi in iz območja Dravograda, kjer pa so bobri verjetno prisotni zaradi ponovne naselitve v Avstriji.

Bober v našem lovišču nima ravno idealnih pogojev za življenje zaradi strukture zemlje ter zaradi spreminjanja hitrosti in nivoja pretoka vode v stari strugi Drave, vendar vseeno upamo, da se bo pri nas dobro počutil in da bo izbral te brežine za svoj novi dom. Lovci naše lovske družine mu bodo pomagali preživeti na tak način , da bodo prebivalce pravilno obveščali in izobraževali o pomembnosti njegove prisotnosti zaradi pestrosti živalskih vrst na našem področju.  Upamo tudi, da ne bodo bobra vznemirjali ob bobriščih, saj je na prisotnost človeka prav tako občutljiv, zato se ustali na področjih, kjer v širšem območju ni naselij, obenem pa tudi daleč od kmetijskih zemljišč.

Fotografije, ki kažejo na prisotnost bobra, posnete v našem lovišču:

Slike 3-11: Značilne sledi bobra posneto v našem lovišču

Nekaj podatkov o bobru

Bober velja za gozdno žival, ki živi ob vodi.  Spada med glodavce in se prehranjuje z rastlinsko hrano. Poznamo Kanadskega (Castor canadensis) in Eurazijskega oz. Evropskega bobra (Castor fiber). V Evropi zaradi naseljevanja živita obe vrsti, vsled temu je tudi precej podvrst.  Bober lahko tehta od 23 do 35 kg, je čokate postave, v gobcu ima močne sekalce. Živi v povprečju 7 - 8 let. Predvsem je za bobra značilen njegov ploščat, masiven, mesnat in luskast rep. V dolžino meri od 85 centimetrov do 102 centimetra, od tega zgolj njegov ploščat rep dosega kar od 30 do 36 centimetrov dolžine. Prednje noge ima manjše od zadnjih, na katerih ima plavalno kožico med prsti, ki mu omogoča hitro plavanje v vodi, tudi do 2m/s. Bober ima zelo gosto dlako, na trebuhu do 24.000 na hrbtu pa do 12.000 dlak na kvadratni  cm. Najgostejši kožuh pri nas živečih živali ima sicer vidra z do 50.000 dlak/cm2, kar je zelo veliko, če upoštevamo, da ima človek na glavi od 150 do 250 las na kvadratni cm.

Slika 12,13: Bober in njegovo delo; vir internet

Bobri živijo v skupnostih od 2-14 živali, spolno dozorijo v drugem letu starosti in skotijo od 1-5 mladičev.  Ko spolno dozorijo, odpotujejo 10 – 26 km, izjemoma dalje. Na kvaliteto vode bober ni občutljiv, je lahko umazana, vendar lažje prenaša organsko onesnaženost kot kako drugo. Njegov habitat je lahko večje jezero  ali počasna razvejana reka ali celo potok s številnimi rokavi in tolmuni s strmimi, do 80 cm visokimi brežinami.  Poplave slabo prenaša, sušnih obdobij pa sploh ne, zato si (predvsem kanadski bober) gradi jezove, da ima stalni nivo vode.  S tem se poveča tudi raznovrstnost hrane za njega in za ostale živali ter ribe. Je nočna žival, podnevi ga redko opazimo, zimskega spanja pa ne pozna. Njegov življenjski prostor  je tik ob vodi, saj se le redko oddalji od vode več kot 10 m.

V poletnem času hrano predstavljajo zelišča. Pozimi,  in ko ni dovolj zelišč, pa se hrani z grmovjem, koreninami (ko koplje), poganjki,  skorjo in seveda z lesno maso, ki je v zimskem času prevladujoča, za sprotno prehrano podira drevesa, debela do 8 cm, debelejša drevesa pa takrat ko veje iz krošnje porabi za gradnjo jezu in delno za prehrano.  Od drevesnih vrst ima najraje vrbe, jelše, topole, hraste pa v manjši meri, izjemoma se loti iglavcev. Ko (če) skupnost porabi razpoložljivo hrano se odseli in poišče drugi primeren kraj za njihovo bivanje. Bober si izkoplje rov pod vodo do svojega bivališča, ki je lahko oddaljeno od vode. Če je manj primerna podlaga za kopanje, si na koncu rova zgradi t.i. bobrišče, ki ga prekrije z vejami tudi do 2 metra visoko in ga utrdi z blatom. Bober lahko s svojim načinom življenja povzroča tudi škodo, kadar podira debelejša drevesa in ko zaradi jezov pride do poplav. Tanke vrbe in popasena zelišča pa niso gospodarsko pomembna škoda.

Prispevek in fotografije je pripravil ter posnel Petek Jože.

Več podatkov o bobrovi vrnitvi v Slovenijo lahko najdete na spletnih straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije:  http://www2.pms-lj.si/oddelki/sesalci/vrnitev.html

Prispevek (video) »Bobri – spretni gozdarji, ki (znova) živijo tudi v Sloveniji«: http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/03/bobri__spretni_gozdarji_ki_zivijo_tudi_v_sloveniji.aspx