Domov Naša divjad Mala divjad Poljski zajec

Zajec

POLJSKI ZAJEC

Opis
Poljski zajec je zna?ilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo sive, v sredini ?rne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi ?rna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izraeni sivi toni. Prsi in boki so rde?kasto rjavi, trebuh pa povsem bel. Rep je zgoraj ?rn, spodaj pa bel. Uhlji so na hrbtni strani beli, naprej uvihan rob pa pora?ajo kratke temne dla?ice z rumenkastimi konicami. Notranjost uhljev je svetla, bledo rumena in oker barve. V srednjem delu je ?rna lisa, ?rno obrobljen pa je tudi vrh. Odrasel zajec tehta do 5 kg, izjemoma ve?.

ivljenje
Aktiven je podnevi in pono?i. Je samotar in se vse leto zadruje na svojem teritoriju. Je dober teka?, ki se predvsem s hitrim tekom reuje pred plenilci. Najve? se hrani z zelenimi deli rastlin, vendar je prehrana zelo odvisna od sezone. Z vitamini bogate mehke iztrebke, ki jihizlo?a podnevi, ponovno zauije (koprofagija). Pariti se za?ne pozimi. Zajklje se mnoi?no gonijo okrog 20. januarja. Brejost traja 42 dni, v leglu pa je 1 6 mladih, ki so e takoj odlakani. Ob rojstvu tehtajo okrog 150 g, sesajo 17 dni. Teo odraslih ivali doseejo po 240 dneh. Zajklja koti do 4- krat na leto. ?e so bila jaj?eca oplojena samo v eni veji maternice, so lahko e pred porodom oplojena tudi jaj?eca v drugi veji. Tako nosi zajklja zarodke razli?ne starosti. Pojav, ki je razmeroma redek, imenujemo superfetacija. ivljenjska doba poljskega zajca je 12 13 let, vendar so v naravi redki zajci stareji od 5 let. Smrtnost je najve?ja pri mladih ivalih v prvem letu ivljenja. Najpomembneji plenilec je verjetno lisica, mladi?e pa plenijo tudi ujede, kune in klateke ma?ke. Velike izgube povzro?ata kmetijstvo in promet.

ivljenjski prostor
Najraje se zadruje na odprtih predelih (polja, travniki, paniki), preivi pa lahko tudi v gozdnati krajini. V Sloveniji dosee najve?jo populacijsko gostoto v niavju subpanonskega in submediteranskega sveta.

Razirjenost
Poljski zajec poseljuje Evropo, Malo Azijo ter Blinji in Srednji vzhod. Razen visokogorskih obmo?ji alpskega sveta je splono razirjen. V Dinaridih (npr. Snenik), kjer ni planinskega zajca, ivi do samih gorskih vrhov.

Variabilnost in podvrsta
Znanih je veliko podvrst, ki pa jih le teko razlikujemo med seboj. Zajci primorskih obmo?ij so manji od celinskih. Seveda ne smemo pozabiti, da so v Sloveniji v preteklosti naseljevali zajce iz raznih obmo?ij Evrope, zlasti iz ?eke in Srbije. Tako ne bomo nikoli poznali genetskih in morfolokih zna?ilnosti naih avtohtonih zajcev.

Status: stabilen.

Lovna doba
1. 10. 15. 12.