Domov Naša divjad Mala divjad Fazan

Fazan

FAZAN

Opis
Za fazana je zna?ilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da se samec izrazito razlikuje od samice po velikosti in obarvanosti. Samica fazanka je grahaste rjavo sive barve in ima rjave o?i. Samica je velika 55 cm do 66 cm in teka 0,8 kg do 1,2 kg. Samec je bistveni ve?ji in teji od samice, saj je velik 80 cm do 90 cm in tehta 1,25 kg do 2 kg. Od skupne doline odpade kar priblino polovica na rep. Samec je zlato rumene barve, z dolgim repom. Glava je kovinsko zelene barve z rde?o koo okrog o?i, ki je e posebej izrazita in nabrekla v ?asu razmnoevanja. Na vratu ima lahko bel ovratnik in na glavi dva ?opka. Noge so sivkaste barve, na zadnji strani nog ima ostroge, ki so pri starejih samcih praviloma dalje. Samec ima rumene o?i. Pri navadnem fazanu poznamo tevilne podvrste, ki se med seboj kriajo, zato lahko najdemo v naravi tudi najrazli?neje barvne kombinacije.

ivljenje
Fazan se premika ve?inoma po tleh, saj izredno dobro te?e. Leti razmeroma dobro in hitro, vendar na kraje razdalje, saj ga letenje hitro utrudi. Najbolje razviti ?utili sta sluh in vid. Fazan spada med ve?enske (poligamne) vrste, kar pomeni, da se samec pari z ve? samicami. Najmo?neji samci si uspejo priboriti najbolje teritorije in s tem tudi ve? samic. V ?asu razmnoevanja je fazan izrazito teritorialna ival. V maju znese fazanka v preprosto gnezdo (jamico) na tleh 8 18 jajc, ki jih vali 24 dni. ?e prvo gnezdo propade, naredi drugega in v?asih e tretjega. Za mladi?e keb?ke skrbi samo samica. Keb?ki se v prvih dneh prehranjujejo izklju?no s hrano ivalskega izvora, kasneje pa dele rastlinske hrane nara?a. Sprva puhasti keb?ki izredno hitro rastejo, tako da se spreletavajo e po priblino 10. dneh.V hladnem in mokrem vremenu propade velik del keb?kov. Po priblino petih tednih e pri?enjajo preno?evati sprva na grmovju, kasneje pa ?edalje vije na drevju. Skupaj s samico ostanejo priblino do starosti 12 do 15 tednov. V jesenskem in zimskem ?asu so fazani ve?inoma osredoto?eni v obmo?jih z najboljimi ivljenjskimi razmerami v remizah. Naravni prirastek pri fazanu je kljub visoki plodnosti razmeroma nizek. V prvi vrsti je odvisen od ivljenjskih razmer v okolju in znaa priblino 0,5 3 mladi?e na fazanko. V neugodnih ivljenjskih razmerah lahko propade tudi 80 90 % gnezd.

Fazan je vsejed, saj se hrani tako z ivalsko kot z rastlinsko hrano. Rastlinsko hrano predstavljajo najrazli?neja semena, plodovi, popki, poganjki, listi, cvetovi; ivalsko pa razli?ne uelke in njihove razvojne oblike, poli, gliste, manje abe in plazilci

ivljenjski prostor
Fazanu najbolj ustreza ekstenzivno obdelan kmetijski svet s tevilnimi vmesnimi gozdi?i in ivimi mejami. Ustreza mu tudi gri?evnat svet z vmesnimi obdelanimi kmetijskimi povrinami. Najugodneje ivljenjske razmere za fazana so: nija nadmorska viina, tople lege, topla in hitro odcedna tla, srednja letna temperatura 9 10o C in malo padavin (400 600 mm). Potrebuje ve? ustreznega kritja kot poljska jerebica in poljski zajec. Pravimo, da je fazan izrazita remizna divjad. Ne ustrezata mu odprt ravninski svet brez kritja niti ne strnjen gozd.

Razirjenost v Sloveniji
Na obmo?ju Slovenije se je fazan verjetno pojavil v ?asu rimskega imperija, njegova tevil?nost pa je zelo narasla po II sv. vojni, ko se je raziril prakti?no po vsej Sloveniji, razen v vijih predelih. Intenzivno izkori?anje gozdov niinskega in gri?evnatega sveta po II. sv. vojni je ustvarilo idealne razmere za prostorsko in tevil?no irjenje fazana v Sloveniji. 5 15 let po poseku povrine na golo so nastale izredno ugodne remize, ki pa so po nekaj letih prerasle v vije razvojne stopnje gozda, ki pa fazanu ne ustrezajo ve?. Tako je tevil?nost fazana v Sloveniji v zadnjih desetletjih bistveno upadla.

Razirjenost
Prvotna domovina fazana je Azija. V Evropo naj bi ga prinesli e stari Grki in Rimljani. Zaradi svoje lepote je umetno razirjen prakti?no po celem svetu. Pojavlja se po vsej Evropi razen v najbolj severnih predelih. Pri fazanu poznamo tevilne geografske podvrste ali rase, ki se medsebojno kriajo. Od podvrste je odvisna tudi obarvanost perja.

Ogroenost
Na splono fazan ni ogroen, vendar pa je njegova tevil?nost v zadnjih desetletjih zelo upadla predvsem zaradi tevilnih sprememb v kmetijskem prostoru. Izsekavanje niinskih gozdov, ivih mej in obrenega rastlinja so pripomogli k slabanju ivljenjskih razmer za to vrsto poljskih kur. Pri modernem, intenzivnem kmetijstvu z velikopovrinsko monokulturno pridelavo ostanejo polja pozimi prazna in gola, tako da je pomen gozdnega rastlinja kot kritja e toliko ve?ji. Dejavnika, ki zelo negativno vplivata na tevil?nost fazana sta zagotovo tudi pogoste in predvsem zelo zgodnje konje ter uporaba kemi?nih za?itnih sredstev v kmetijstvu. Prav tako skupinsko-postopni in prebiralni na?in gospodarjenja z gozdom, ki sta uveljavljena v slovenskem prostoru, fazanu ne zagotavljata ustreznih ivljenjskih razmer. Izrazito negativen vpliv ima tudi spomladansko poiganje zaraslih povrin in v novejem ?asu tudi mul?anje.

Lovna doba
1. 9. 15. 1.