Domov Naša divjad Mala divjad Poljska jerebica

Poljska jerebica

POLJSKA JEREBICA

Opis
Tako samec kot samica sta podobno obarvana. Poljska jerebica je rjasto rjave do rjasto sive pepelnate barve. Glava je bolj rjave, hrbet pa bolj sive barve. Po prsih je pepelnato sive barve, trebuh pa svetleje sive barve. Peruti so preteno rjasto rjave barve s temnimi in svetlimi odtenki ter svetlimi progami. Repna peresa so rde?kasto rjave barve. Kljun je siv, noge pa modrosive barve. Okrog o?i imata oba spola rde?kasto ozko progo, ki je pri samcu nekoliko ve?ja in v ?asu parjenja zelo porde?i. Samec ima na prsih temno obarvano perje v obliki podkve. Tako liso imajo lahko tudi nekatere stare samice, vendar je manj izrazita. Na splono je samec nekoliko svetleje barve kot samica. Pa videzu lahko spola zanesljivo razlikujemo po razli?no obarvanem krovnem perju na ramenih. Samec ima na peresih vzdolno belo liso, samica pa poleg te e ve? pre?nih belih prog. Samec ima tudi bolj pokon?no dro. Poljska jerebica meri priblino 31 cm do 38 cm, tehta pa priblino 340 g do 500 g.

ivljenje
Poljska jerebica se premika ve?inoma po tleh in izredno hitro te?e. Leti razmeroma dobro in hitro, vendar le nizko nad tlemi na kraje razdalje. Od ?util ima najbolje razvit vid in sluh. Poljsko jerebico uvr?amo med enoenske (monogamne) vrste, kar pomeni, da se samec pari le z eno samico. Par ostane skupaj praviloma celo ivljenje. Parjenje se za?ne v marcu, v primeru zelo toplega vremena pa tudi e v februarju. Maja znese samica 15-25 jajc, ki jih vali 24 dni. ?e prvo gnezdo propade, napravi samica novega, v katerem pa je manje tevilo jajc. Ko se keb?ki izvalijo prevzame vodenje kite samec. V prvih 14 dneh se keb?ki prehranjujejo izklju?no z ivalsko hrano (uelke), pozneje pa dele rastlinske hrane postopoma nara?a. Keb?ki so sprva puhasti, vendar jim za?ne perje zelo hitro rasti. Tako se lahko e po 12. 14. dneh preletavajo na kraje razdalje.V prvih dneh so keb?ki izredno ob?utljivi na vlano in hladno vreme, zato jih tako samec kot samica grejeta.V primeru takega vremena po izvalitvi je smrtnost med keb?ki izredno velika. Poljske jerebice preno?ujejo na tleh, na odprtih predelih. Odrasla jerebica je vsejeda ptica, saj se prehranjuje tako z ivalsko kot tudi z rastlinsko hrano. Je izredno koristna, ker uiva tevilne, kmetijstvu kodljive uelke. Od rastlinske hrane se hrani predvsem z zelenimi deli rastlin, semeni trav, plevelov, it, zeli?, drobnimi plodovi. V zimskem ?asu pa se prehranjuje skoraj izklju?no z zeleno hrano. V zimah s sneno odejo se poljske jerebice zadrujejo v grmovnih ivih mejah, vetrobranskih pasovih, ob gozdnem robu, pogosto pa se premaknejo tudi pod kozolce ter v bliino ?lovekovih bivali?.

Poljska jerebica je teritorialna vrsta, pri ?emer je velikost teritorija, ki ga zaseda en par, odvisna od razmer v okolju. ?e so razmere v okolju slabe, se poljske jerebice v jesenskem ?asu zberejo v ve?je kite, ki se nato selijo in si i?ejo boljih razmer za preivetje.

ivljenjski prostor
Jerebici najbolj ustreza obdelan ravninski svet z malopovrinsko kmetijsko pridelavo in ve?jim deleem it, obmo?ja z malo padavinam in malo snega, nadmorsko viino do 300-400 m ter razmeroma visoko povpre?no letno temperaturo (9-10 C).

Razirjenost v Sloveniji
V Sloveniji je bila poljska jerebica do nedavnega razirjena po celotnem ravninskem obdelanem svetu v precejnjem tevilu. Zaradi mo?nega upada tevil?nosti po letu 1960 pa jo danes najdemo v nekaj ve?jem tevilu le e v manjem delu Slovenije, zlasti v Pomurju, Podravju in spodnjem Posavju.

Razirjenost
Poljska jerebica je razirjena po vsej Evropi, izjema so osrednji in severni deli Skandinavije. Na vzhodu je razirjena do Mongolije, juna meja razirjenosti pa poteka preko Male Azije, june Gr?ije, osrednje panije in Portugalske. Poznamo tevilne geografske podvrste (rase). Umetno je bila naseljena tudi v severni Ameriki. Populacijska gostota je danes skoraj povsod nija kot nekdaj, vendar po zaslugi dobro organiziranih ve?letnih projektov v nekaterih obmo?jih in dravah njena tevil?nost zopet nara?a (Francija, Belgija).

Ogroenost
Poljska jerebica ima tevilne naravne sovranike, njena tevil?nost pa zelo niha tudi zaradi razli?nih vremenskih razmer v posameznih letih. Posebno teavne razmere za preivetje nastopijo v zimskem ?asu, kadar debelejo sneno odejo prekrije trda ledena skorja.

Glavni vzroki za hiter upad tevil?nosti poljske jerebice pa so spremembe v kmetijstvu in kmetijskem prostoru. To so zlasti velikopovrinska monokulturna kmetijska pridelava, uporaba kemi?nih za?itnih sredstev, tevilna in hitra mehanizacija, nianje delea it (zlasti ozimnih) v kmetijski pridelavi, izginjanje niinske grmovne vegetacije Zaradi svoje vloge in ob?utljivosti na spremembe v kmetijskem prostoru je poljska jerebica s svojo prisotnostjo kazalka ohranjenosti zdravega naravnega okolja (bioindikatorska vrsta).

Lovna doba
1. 9. 15. 11.