Domov Naša divjad Mala divjad Prepelica

Prepelica

PREPELICA

Opis
Prepelica je naa najmanja poljska kura. Velika je 17 cm do 19 cm in teka le priblino 150 g. V ?asu pred jesensko selitvijo si lahko nabere veliko rezervne tol?e, tako da so tee v tem ?asu lahko zelo razli?ne. Samec in samica prepelice sta si po izgledu in velikosti zelo podobna. Samec je nekoliko izraziteje obarvan, ima temno grlo in pod njim pre?no belo in ?rno ?rto ter nad o?mi belo progo. Prsi so rahlo rde?kosto rjavo obarvane, noge pa rjavkaste. Kljun in o?i so rjave barve. Samica je nekoliko manj izrazito obarvana. Je rjavo grahasta, grlo je svetlo, z dvema komaj opaznima rjavima ?rtama.

ivljenje
Prepelica je sploh edina izmed naih divjih kur, ki je selivka. Selitev se pri?ne e v za?etku avgusta in traja, odvisno od vremenskih razmer, celo do novembra. Ve?ina prepelic prezimuje v severni, zahodni in vzhodni Afriki ter Arabiji. Spomladanska selitev je hitreja, saj se morajo prepelice vrniti v stara obmo?ja do obdobja gnezdenja. Razmnoevanje se za?ne nekako konec aprila in maja. V tem ?asu lahko v zgodnjih jutranjih urah sliimo na poljih zna?ilno oglaanje pet pedi. Nekateri avtorji menijo, da ivi prepelica v enoenstvu (monogamiji), spet drugi pa, da ivi v mnogoenstvu (poligamiji). Samica znese v preprosto gnezdo na tleh 8 16 rumeno rjavih jajc, ki so posuta s temnimi pikami in lisami. Vali 17 21 dni. Keb?ki se hranijo v prvih dneh svojega ivljenja skoraj izklju?no s hrano ivalskega izvora, kasneje za?ne nara?ati dele rastlinske hrane (semena, listi, cvetovi) Keb?ki se izredno hitro razvijajo in poletijo e po dobrih 19. dneh. Pred selitvijo se pri?nejo prepelice zbirati v ve?je jate. Selitev poteka vedno pono?i. Ptice se orientirajo po ozvezdju, zato je selitev v obla?nem vremenu upo?asnjena.

ivljenjski prostor
Zna?ilen ivljenjski prostor prepelice je odprt in raven teren, polja, porasla z itom ali drugimi nizkimi kulturami in travniki.

Razirjenost v Sloveniji
Prepelica je razirjena po celotnem niinskem delu Slovenije, kjer so primerne kmetijske povrine in travniki. Nekdaj je bila njena tevil?nost zelo visoka, vendar se je le-ta z uvedbo modernega kmetovanja (monokulture, velikopovrinska pridelava, manji dele it, tevilna kmetijska mehanizacija, uporaba kemi?nih za?itnih sredstev) zelo zniala. V zadnjih nekaj letih pa tevil?nost prepelic tudi na naih poljih o?itno ponovno nara?a.

Razirjenost
Areal razirjenosti prepelice je izredno velik. Najdemo jo v celotni Evropi, razen v najsevernejih predelih, preko celotne Azije vse do Japonske ter v zgornji polovici afrike celine.

Ogroenost
Prepelica je zelo ogroena zaradi velikih in izrazitih sprememb v kmetijskem prostoru, ki so se dogodile v drugi polovici preteklega stoletja. Nekdanjo malopovrinsko, ve?inoma ro?no pridelavo z velikim deleem it in bioloko za?ito je zamenjala velikopovrinska monokulturna pridelava z uporabo velikega tevila mehanizacije ter kemi?nih za?itnih sredstev. V ?asu selitve jo na njeni poti, zlasti ob obalah sredozemskega morja, zelo ogroa tudi lov z mreami in vabniki. V zadnjih nekaj letih tevil?nost prepelice pri nas zopet nekoliko nara?a.