Domov Naša divjad Mala divjad Veliki kljuna?

Veliki kljuna??

VELIKI KLJUNA?

Opis
Samec in samica velikega kljuna?a sta enako obarvana in tudi enake velikosti. Prevladujo?a barva je grahasto rjava, po trebuhu in prsih ima na svetli sivo rjavi podlagi tevilne drobne temne pre?ne proge. Od korena kljuna do o?i ima temno rjavo progo. Glava je nekoliko svetleje rjave barve s tevilnimi temnimi progami po temenu in tilniku. Glava je razmeroma velika, prav tako tudi o?i, ki so pomaknjene dokaj nazaj. Ima dolg in tenak raven kljun, ki je na koncu ob?utljiv na dotik, kar mu pomaga pri iskanju hrane v zemlji. Noge so tanke in razmeroma kratke, sivo rjave barve. Velik je priblino 34 38 cm in tehta od 290 360 g.

ivljenje
Velikega kljuna?a uvr?amo med klatee in selivce. Prezimuje v zahodni in juni Evropi, v Sredozemlju in v severni Afriki. V ta obmo?ja se v jesenskem ?asu seli v oktobru in novembru, odvisno od vremenskih razmer. Marca in aprila, ko se vra?a v svoje gnezdilno obmo?je, se e pri?enja razmnoevanje. Samica znese v preprosto gnezdo na tleh obi?ajno 4 jajca svetle barve, posuta s temnimi rjavimi in zelenimi lisami. Samica vali 20 -24 dni in sama skrbi za mladi?e, ko se izvalijo. Obi?ajno ima eno gnezdo na leto, lahko pa tudi dva. Veliki kljuna? ima od ?util izredno dobro razvit sluh in vid. Prehranjuje se s hrano ivalskega izvora, ve?inoma ?rvi in deevniki. Hrano si i?e z ob?utljivim kljunom v tleh, tako da najprej s poskakovanjem in prhutanjem vznemiri deevnike v tleh, katerih premikanje izredno dobro slii in jih potem s kljunom izvle?e iz tal. Dan preivi ve?inoma v gozdovih, kjer miruje. V ve?ernem mraku pa odleti na polja, panike ali v zamo?virjene predele, kjer je mehkeja zemlja in ve? hrane. Tam ostane do jutra, ko se zopet vrne v gozd. Leti izredno hitro in vijugasto ali pa razmeroma zelo po?asi.

ivljenjski prostor
Veliki kljuna? se najraje zadruje v vlanih gozdovih z bogato podrastjo, iz katerih se nato v ve?ernem mraku odpravi na polja iskat hrano.

Razirjenost v Sloveniji
V Sloveniji sre?ujemo velikega kljuna?a pogosteje ob jesenskem in pomladanskem preletu. Posamezni pari tudi gnezdijo pri nas, nekateri kljuna?i pa zlasti v milih zimah pri nas tudi prezimijo, posebej e na Primorskem.

Razirjenost
V Evropi je veliki kljuna? splono razirjen, razen na skrajnem severu in v nekaterih sredozemskih dravah. ivi od severne Rusije in severne Skandinavije preko srednje in zahodne Evrope ter Britanskega oto?ja do severne panije, severne Italije in Balkana.

Ogroenost
Ocene tevil?nosti velikih kljuna?ev po Evropi kaejo, da ostaja njegova tevil?nost priblino enaka. al ni bolj natan?nih podatkov o stanju velikega kljuna?a v Rusiji, kjer ivi najve? osebkov. Veliki kljuna? je ogroen zlasti zaradi uni?evanja njegovega ivljenjskega prostora. ?eprav odstrel kljuna?ev v Sloveniji nikoli ni dosegel velikih tevilk in ni vplival na zmanjevanje njegove sicernje tevil?nosti, je veliki kljuna? za?itena ivalska vrsta in lov nanj ni dovoljen.