Domov Naša divjad Mala divjad Lisica

Lisica

LISICA

Opis
Lisi?ino telo je vitko, na razmeroma kratkih nogah. Rep je dalji od polovice trupa z glavo. Hrbet je navadno rde?kasto rjav, trebuh pa umazano bel. V zimski dlaki so izraziteji sivi toni. Hrbtna stran uhljev je vedno ?rna, konica repa pa bela. Samci so ve?ji od samic. Odrasel lisjak tehta do 10 kg.

ivljenje
Je predvsem no?na ival, zlasti jeseni in pozimi pa jo lahko vidimo tudi podnevi. Po?iva v brlogu (lisi?ini), ki si ga sama izkoplje, ali pa zasede opu?eno jazbino. ?eprav je na nizkih nogah, urno te?e in dela dolge (3-4 m) skoke. Je dokaj dobra plavalka, po polonejih deblih pa lahko tudi pleza. Njeno ivljenjsko obmo?je meri od 2,5 do 15 km2. V prehrani je oportunist in vsejed. Ve?ino hrane sestavljajo glodavci (do 90%), je pa e zajce, pti?e, mrhovino, ribe, abe, rake, pole, uelke in njihove li?inke ter sadje. Na dan potrebuje 500 g hrane. Pari se od januarja do marca, brejost pa traja 52-53 dni. V skotu je 1-10 (navadno 4-7) golih in slepih mladi?ev, ki ob rojstvu tehtajo 60-150 g. Mladi?i za?no zapu?ati brlog, ko so stari 4-5 tednov, pri petih mesecih pa so e samostojni. ivljenjska doba lisic je do 12 let. V populaciji so samci tevil?neji. Lisi?ini naravni sovraniki so volk, ris in planinski orel. Mladi?em sta nevarna e kragulj in velika uharica. Lisica je glavni prenaalec stekline. S to smrtonosno virusno boleznijo lahko okui tudi druge sesalce in ?loveka. S steklino je dandanes okuena prakti?no vsa Evropa.

ivljenjski prostor
Zelo prilagodljiva vrsta: poseljuje gozdove, obdelovalne povrine in suburbano okolje, najbolj pa ji ustreza mozai?en preplet gozdi?ev in odprtega terena. V Veliki Britaniji se vse bolj prilagaja ivljenju v velikih mestih. V Bristolu je, npr., povpre?na gostota 1,82 lisi?je druine na km2 (Harris, 1981).

Razirjenost v Sloveniji
V Sloveniji je splono razirjena od morske obale do Prekmurja. V gorah ivi do gozdne meje, ob?asno pa gre e vije, do 2500 m visoko.

Razirjenost
Lisica je razirjena v Evraziji, razen Indije in Indokine, v severni Afriki in Severni Ameriki do 30 severne irine na jugu. Okrog leta 1850 so jo naselili v Avstralijo.

Variabilnost in podvrsta
Velikost in obarvanost lisice sta zelo spremenljivi. Lisice iz toplih obmo?ji so manje, imajo pa tudi temneji trebuh. Sorodni rod so polarne lisice.

Status: stabilen

Lovna doba
1. 7. 15. 3.