Domov Naša divjad Mala divjad Pižmovka

PIŽMOVKA


Opis
Je najve?ja voluharica. Rep je dolg in bo?no sploš?en, robove zadnjega stopala pa obraš?ajo plavalne š?etine. Gosto in volnato podlanko pokriva dolga resasta dlaka. Uhlji so povsem skriti v dlaki. Hrbet je rde?kasto rjav, na sredini temnejši kot na bokih. Trebuh je svetlejši, prevladujeta pa rde?kasta in siva barva.

Življenje
Pižmovka je dobra plavalka, na kar kaže že zunanji videz. Pod vodo vzdrži do 12 minut. V bregove vodnih tokov ali stoje?ih voda si pižmovke izkopljejo podzemno domovanje. Pozimi nanosijo na ve?jih vodah in v mo?virjih velike kupe trsti?evja, pod katerimi naredijo gnezda in shrambe. Prek zime so namre? aktivne. Hranijo se predvsem z vodnim in rastlinskim rastlinjem, uživajo pa tudi živalsko hrano (rake, školjke in priložnostne ribe). Po 30-47 dneh brejosti samica skoti 2-14 mladi?ev. Na leto lahko povrže tri- do štirikrat. Njena življenjska doba je do tri leta. Najve? jih verjetno plenijo lisice. Habitat Zadržuje se v po?asi teko?ih in stoje?ih nižinskih vodah.

Razširjenost v Sloveniji
Leta 1933 so pižmovko našli v avstrijski Radgoni (Anti?, 1935), obstaja pa tudi poro?ilo, da se je tisto leto pojavila tudi v Prekmurju ob Rabi, Zali, Krki, Ledavi in Muri. O?itno je torej prišla v Slovenijo najprej ob Muri ali njenih pritokih. Leto pozneje (1934) jo je opazil v Dravi pri Bolfenku dr. O. Reiser (Anti?, 1935). Ker se je na obmo?ju Ptuja pojavila šele leta 1937 (P. M., 1939), se je verjetno širila po toku Drave in ne proti njemu. Ob Dravinji se je zelo verjetno razširila do Savinje, kjer se je prvi? pojavila leta 1947 (P. D., 1947). Pore?je Save je poseljevala od vzhoda proti toku. Pri Brežicah so jo prvi? opazili v za?etku leta 1950 (Iskra, 1949/50). Leta 1951 so se prve pižmovke pojavile v okolici Ljubljane (Domžale; N. B., 1952), naslednje leto v Škofji Loki (J. M., 1952), leta 1954 pa je pižmovka dosegla podnožje Alp (Rus, 1954/55) in s tem tudi mejo zdajšnjega areala. Maja leta 1954 se je pojavila v Slapu ob Idrijci (Humar, 1954/55), s ?imer je dosegla jadransko pore?je. Od tam so poro?ali o pižmovki še za reko Ba?o (1978) in Tolmin (1985; oboje ustni podatki). Leta 1987 so o njej poro?ali lovci iz okolice Nove Gorice. Ker pa se pižmovka še vedno ni pojavila v italijanskem delu So?e, je zadnji podatek vprašljiv. Do leta 1952 so se kon?ali najve?ji selitveni tokovi, v katerih je pižmovka poselila Slovenijo. Zdaj živi v subpanonskem, preddinarskem in predalpskem obmo?ju. Zadržzje se na ravninah in nizkem gri?evju. Za Slovenijo obstaja “najvišji” podatek, da živi 650 m visoko.

Razširjenost
Živi na ve?ini Severne Amerike. ?lovek jo je naselil v številna obmo?ja Evrope in Sovjetske zveze, v Mongolijo, na Kitajsko in Japonsko. V Jugoslaviji se je prvi? pojavila leta 1932 v bližini Koprivnice na Hrvaškem. Zdaj je razširjena v pore?jih Save, Drave, Donave, Morave in Vardarja (Savi?, 1960). Pižmovke, ki poseljujeo Jugoslavijo, izvirajo iz kolonije grofa Colloredo-Mannsfelda. On je leta 1905 v Dobrišu pri Pragi spustil 5 primerkov iz Ohia, dve leti pozneje pa so njihovi pobegli potomci že poseljevali osrednjo ?eško.

Variabilnost in podvrsta
V Evropo so zanesli nominatno podvrsto O. z. zibethicus (Linnaeus, 1766), ki je bila opisana po primerkih iz vzhodne Kanade. Potomci naseljenih živali so se novemu okolju hitro odzvali tudi s spremembo telesne velikosti. Tako v Evropi obstajajo velike razlike med posameznimi populacijami. V Sloveniji žive?e pižmovke so v povpre?ju manjše od srednje- in vzhodnoevropskih (Kryšufek, 1985c).

Status: stabilen

Lovna doba
1. 8. – 31. 3.