Domov Naša divjad Mala divjad Mala podlasica

Mala podlasica

MALA PODLASICA

Opis
Zelo je podobna veliki podlasici, vendar manja. Meja med rjavo barvo hrbta in belino trebuha ni ravna, temve? nepravilna. Na vsaki strani grla je rjava pega. Rep je relativno kraji. Dlake na njegovem vrhu so v?asih ?rne (rep je sicer rjav), vendar nima nikoli izrazito ?rnega ?opa. Severne populacije male podlasice se pozimi prebarvajo v povsem bel kouh. V Sloveniji ive?im populacijam ostane hrbet tudi pozimi rjav, lahko pa odkrijemo posamezne bele primerke. Samci so ob?utno ve?ji od samic. V populaciji lahko naletimo tudi na izredno majhne primerke. Odrasel samec tehta do 120 gramov, samica pa do 60 gramov.

ivljenje
Aktivna je ves dan. Giblje se v skokih (12-32 cm). Teritorij meri najmanj 1 ha, velikost pa je odvisna od tevil?nosti glodavcev. Samci imajo veliko ve?je teritorije kot samice. Mala podlasica je specializirana za prehranjevanje z glodavci. Poleg njih pleni e pti?e in mnogo redkeje ukojede. Samica koti 1- do 2-krat na leto, vsaki? po 4-6 mladi?ev. Brejost traja 34-37 dni, odloene implantacije pa pri mali podlasici ni. Samica doji mladi?e do starosti najmanj 12 tednov. Spomladi poleeni mladi?i hitro rastejo in so lahko v avgustu e spolno zreli. Jesenska generacija raste veliko po?asneje. Izredno majhne male podlasice, na katere v?asih naletimo tudi pri nas, so verjetno takni jesenski osebki, katerim se je rast ?ez zimo ustavila. V populaciji samci izrazito prevladujejo, saj je razmerje spolov priblino 3:1 v njihovo korist. tevil?nost male podlasice je tesno povezana s populacijsko gostoto malih glodavcev in skupaj z njo tudi niha. V ujetnitvu ivi do 10 let, v naravi pa najve? 3 leta. Samo 1 mladi? od 80 ali 90-ih do?aka starost 2 let. Malo podlasico plenijo ujede, sove in nekatere zveri (lisica, doma?a ma?ka, hermelin). V nosni?ni votlini je pogosta zajedavska glista, ki lahko zelo iznakazi ?elnico. V Veliki Britaniji je z omenjeno glisto okuenih 43-100% malih podlasic.

ivljenjski prostor
Na severu se zadruje bolj v gozdovih, v odprtih habitatih (polja, travniki) pa v ivih mejah. Njeno prisotnost pogojujeta razpololjiva hrana in kritje.

Razirjenost v Sloveniji
Mala podlasica je splono razirjena, in sicer od morske obale do gorskih vrhov. Najvije zano nahajali?e je Mali Triglav (okrog 2700 m; A. F.,1953). Razirjenost Ve?ina palearkti?ne Evrazije in Severne Amerike. Na severu ivi do polarnega kroga, na jugu pa do severne Afrike.

Variabilnost in podvrsta
Je izredno variabilna vrsta. Male podlasice, ki ivijo na severu, so manje, s krajim repom. Najve?je male podlasice najdemo v Sredozemlju in v severni Afriki. Sistematika je e zelo negotova.

Status: stabilen, popolno varstvo