Domov Naša divjad Mala divjad Navadni polh

Navadni polh

NAVADNI POLH

Opis
Najve?ji predstavnik druine. O?i so velike, obrobljene s ?rnim kolobarjem. Enakomerno koat rep je nekako splo?en. Hrbet je srebrno siv, s starostjo pa za?no na njem nastajati rjavi odtenki. Trebuh je bel z rjavkastimi toni. Dlaka je kratka in zelo gosta. Rep je enako obarvan kot hrbet, vendar z manj izraenimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetleja. Odrasel polh lahko tehta do 250 g.

ivljenje
Pono?njak. Je izvrsten plezalec, ki se na tleh ne po?uti dobro. Dan prespi v krakem podzemlju, drevesnem duplu ali pa v pti?ji valilnici. Prezimuje v zemlji (krako podzemlje, rovi pod koreninami velikih dreves). Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se aprila. Med spanjem (hibernacijo) izgubijo 35-50% telesne tee. Hranijo se s plodovi in semeni, ob?asno tudi z glivami in ivalsko hrano. Znano je, da glodajo lubje. V naih razmerah je uspenost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra. Na ra?un eloda, ira in gabrovih orekov si polhi naberejo zadostno koli?ino podkone tol?e. Hrane ne skladi?ijo. Samice kotijo samo enkrat na leto, vendar je obdobje rojevanja razvle?eno ?ez vse poletje. V leglu je 2-7 mladih, ki se po vsej verjetnosti za?no pariti ele v tretjem letu ivljenja. Polhova ivljenjska doba je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade ivali, ki e niso spolno aktivne. Plenijo ga kune, ki ga lahko zalezujejo tudi na prezimovali?u, njegove najve?je sovranice pa so verjetno sove. V prehrani velike uharice iz slovenske Istre je polh zastopan kar s 36,4% (Lipej, 1988), v prehrani lesne sove iz okolice Iga pa z 20,8% (Krytufek,1980). V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost (nataliteta) na eni ter smrtnost med hibernacijo na drugi strani. Vendar pa je to samo eden monih vzrokov.

Opombe
Na slovenskem ozemlju je bila znamenita tradicija lova na polhe, ki skoraj nima primere v preostali Evropi. Pri nas prvo pri?evanje o taknem lovu in uivanju polhov sega v leto 1240, polji lov tla?anov pa je prvi? omenjen za Senoe?e (1460) in Vipavo (1499). Takrat je bil lov obdav?en. O tem sta pisala tudi Valvazor in Steinberg. Polji lov, ki je bil za kranjskega tla?ana nedvomno pomemben vir beljakovin, ma?ob in postranskega zasluka (prodaja koic), je ostal obdav?en vse do leta 1848 (Ba, 1984). Polhe so lovili na razli?ne na?ine: s ibo ali z dimom so jih izganjali iz dupel oz. polin ali pa so jim nastavljali pasti. Tradicija lova na polhe je iva e dandanes. Polhe je dovoljeno loviti od 25. septembra naprej, lov pa je dovoljen vsakomur. Doma?a obrt e vedno izdeluje tradicionalne pasti, ustanavljajo pa se tudi drutva, katerih cilj je ohranjanje polharskega izro?ila. Vraa, da polhe pase hudi?, je na Slovenskem znana e od 17. stoletja, v nekaterih obmo?jih pa se je obdrala vse do let po drugi svetovni vojni (Ba, 1984).

ivljenjski prostor
Najraje ima listnate in meane gozdove na zakraseli podlagi. Zelo pogost je lahko v apnenikih Alpah, Dinarskem gorstvu, v predalpskem in preddinarskem gri?evju ter submediteranski Sloveniji. Za dnevno mirovanje in zimsko spanje si najraje izbere manje podzemne jame ali globoke skalne razpoke, ki vodijo v krako podzemlje. Pogosto se zateka v ?lovekova bivali?a. Navadno so to stavbe ob robu gozda, vendar pride tudi na obrobje ve?jih mest.

Razirjenost v Sloveniji
Verjetno je splono razirjen, vendar nimamo nobenih podatkov za niavje vzhodno od Mure. Najnije se pojavlja ob morski obali, v gorah pa verjetno see do zgornjega roba bukovih gozdov.

Razirjenost
Evropa od Pirenejev do Volge. Na severu see do Baltika, na jugu pa do Krete. ivi tudi na Kavkazu in na severu Male Azije.

Status: stabilen

Lovna doba
1. 10. 30. 11.