Domov Naša divjad Mala divjad Vidra

Vidra

VIDRA


Opis
Dolgo telo neopazno prehaja v sto?ast rep. Glava je ploska in iroka, nosnice velike, uhlji pa majhni. Noge so nizke, med prsti ima plavalno koico. Podlanka je gosta in tudi v vodi ostane suha. Prek nje je dolga rjavkasta nadlanka, ki je na trebuhu nekoliko svetleja. Vidre tehtajo 5,5-16,8 oziroma 23 kg.

ivljenje
Vidra je preteno no?na ival. Podnevi se skriva v podzemskih brlogih ali pritalnih drevesnih duplih. Je samotarka, vendar pa mladi?i ostanejo pri materi vse leto. Na kopnem je po?asna, giblje se z zna?ilnim kunjim poskakovanjem. Je izvrstna plavalka. V vodi dosee hitrost 10-12 km/uro. Pod vodo plava s trebuno-hrbtnim zvijanjem. Navadno zajame zrak vsako minuto, vendar vzdri pod vodo do 4 minute. V eni no?i prepotuje 3-4 do 9-10 km, na kar vpliva vrsta dejavnikov (spol, starost, razpololjiva hrana). Hrani se z ribami, dvoivkami, poto?nimi raki in vodnimi uelkami, ob?asno pa pleni e pti?e in sesalce. Na teden potrebuje 5,5-9 kg hrane. Ribe pleni neselektivno, torej ujame tisto, ?esar je najve? na voljo. Vidra je verjetno preve? redka, da bi lahko vplivala na tevil?nost rib. Pari se v katerem koli letnem ?asu, najve? mladi?ev pa se skoti ob koncu zime in v za?etku pomladi. Brejost traja 62 dni, v leglu pa so 2-3 mladi?i. Samice se prvi? parijo, ko dopolnijo 2 leti. Mono je, da kotijo le vsako drugo leto. ivljenjska doba vidre je do 18 let. 25-38 % osebkov v populaciji so ivali v prvem letu ivljenja. Naravnih sovranikov nima, je pa zelo ob?utljiva za onesnaevanje voda.

ivljenjski prostor
Reke, potoki in jezera. V nekaterih delih Evrope zaide tudi v morje.

Razirjenost v Sloveniji
Prvotno je bila splono razirjena; manjkala je le v gorskem svetu alpskega in dinarskega obmo?ja ter na brezvodnem Krasu. Kadar se je selila iz enega povodja v drugega, je pre?kala tudi visoke gore. Za Slovenijo je znan najviji podatek o njenem potovanju prek 2000 m visokih bohinjskih planin iz Bohinjskega jezera v Bako grapo. Dandanes je vidrin areal v Sloveniji mozai?en. Velike reke (Sava, Drava, Mura) so tako onesnaene, da vidra v njih ne more iveti. Obstala pa je v manjih, ne preve? onesnaenih pritokih, zlasti v Prekmurju.

Razirjenost
Celotno palearkti?no obmo?je, razen sibirske tundre in Arabskega polotoka. Na jugu see do june Indije in ri Lanke, na vzhodu pa do japonskega oto?ja. V Evropi je bila splono razirjena, zdaj pa je marsikje lokalno iztrebljena. Ponekod (Anglija, Nem?ija) uspeno naseljujejo vidre, vzgojene v ujetnitvu, v neko? onesnaene vode.

Status: zavarovana