Domov Naša divjad Mala divjad Veverica

Veverica

VEVERICA

Opis
Veverica je eden naih ve?jih glodavcev. Prilagojena je ivljenju na drevju, kar je o?itno po razmeroma drobnih kosteh in nesorazmerno dolgih zadnjih nogah. Vsi prsti, razen prednjega palca, so dolgi, z ostrimi kremplji. Poleti je hrbet rjavo rde?, boki rde?kasti, trebuh pa bel. Koat rep je navadno temneji od hrbta. Zimski kouh je podobno obarvan, vendar so boki neredko srebrno sivi. Pozimi zraste na uhljih ?op okrog 3 cm dolgih, temnih dlak. Barva je tudi v isti populaciji zelo spremenljiva. Nasploh so mlade ivali temneje od odraslih. Odrasla veverica tehta do 400 g.

ivljenje
Na tleh, kjer se giblje z dolgimi skoki, se ne po?uti varno. Dobro pleza in ska?e. Pri lovljenju ravnoteja si pomaga z repom. Zna tudi plavati. Aktivna je podnevi. Mo?no deevje zavre aktivnosti zunaj gnezda. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdri dlje kot nekaj dni. Iz vej si zgradi gnezdo, ki v premeru meri priblino 30 cm. Gnezdo naredi v pazduhi veje, najpogosteje 8 m vije od tal, nikoli pa nije od 3 m. Notranji prostor v gnezdu, ki meri v premeru 12-16 cm, si obloi z mahom, travami in drugim mehkim materialom. Lahko domuje tudi v drevesnem duplu. Polmer veveri?inega okolia meri do 500 m. V prehrani je predvsem rastlinojed; je sadje, semena in glive, pa tudi zeli?a. ivalski del je v prehrani slabo zastopan, vklju?uje pa pti?ja jajca, pti?e in uelke v vseh razvojnih stadijih. Hrano tudi skriva, vendar so ve?je shrambe redke. Samci so spolno aktivni vse leto. Samice se za?no pariti februarja. Brejost traja 36-42 dni, odrasla samica pa skoti dvakrat na leto. V leglu je 1-6 mladi?ev (navadno 3), ki so ob rojstvu goli in slepi. Samica jih doji 7-10 tednov. Mladi?i so spolno zreli z dopolnjenim prvim letom starosti in le izjemoma e pri starosti 6 mesecev. V ujetnitvu je ivljenjska doba 10 let, v naravi pa 5-6 let. Odrasle veverice pleni le malo plenilcev (kune, divja ma?ka), mlade pa so pogosto plen lisic, ujed in sov.

ivljenjski prostor
Veverica je gozdna vrsta. Pri nas jo najdemo v vseh tipih gozdov, od iglastih in meanih do listnatih. Najbolj ji ustrezajo ve?je sklenjene gozdne povrine, ki merijo najmanj 50 ha. Ob?asno se seli tudi v pas ruevja.

Razirjenost v Sloveniji
Splono je razirjena od jadranske obale do ruevja.

Razirjenost
Gozdnata obmo?ja palearkti?ne Evrazije. Na jugu ivi do Sredozemlja, junega Urala, Altaja, osrednje Mongolije, Mandurije in Koreje. Od japonskih otokov ivi samo na Hokaidu.

Variabilnost in podvrsta
Variabilnost barve, ki je pri veverici zelo velika, je v Sloveniji slabo poznana. Pri nas razlikujemo dva barvna tipa, rde?ega in temnega. V osrednji Sloveniji in Dinaridih prevladujejo temne veverice. Rde?e obarvane veverice so pogostneje v niinski vzhodni Sloveniji.

Status: stabilen, popolnoma zavarovana vrsta