Domov Dogodki v LD BOBER V NAŠEM LOVIŠ?U

BOBER OB REKI DRAVI

Slika 1: BOBER - CASTOR; vir internet

Bober v našem loviš?u

Že v poznem jesenskem ?asu smo ob reki Dravi opazili ogrizene vrbove veje, na katere pa nismo polagali velike pozornosti. Šele v za?etku letošnjega leta, ko smo izvedeli, da je bilo v sosednjem loviš?u opaženo objedeno in podrto tanko vrbovje, kar kaže prisotnost bobra v naših krajih, smo postali bolj pozorni. Ko smo 3. 1. 2013 ponovno pregledali levo brežino reke Drave v dolžini približno enega kilometra na obmo?ju,  kjer mejimo na eni strani na Republiko Hrvaško, na drugi strani pa na loviš?e LD  Sv. Marjeta smo ugotovili, da je o?itno v našem loviš?u bober še kako prisoten. Sledi prisotnosti bobra so dejansko povsod, po celi dolžini re?nega brega. Rde?e pike na zemljevidu (spodnja slika) kažejo na gostoto pojavljanja, rumeni piki pa mo?no prisotnost oziroma kraj prehranjevanja in verjetno za?etek gradnje bobriš?a (zemljevid zajema dele sosednjih loviš?).

Slika 2: Bober v našem loviš?u

Po nekaterih virih je bil bober v naših krajih iztrebljen daljnega leta 1643. Zadnji bober naj bi bil uplenjen na obmo?ju Vurberga, njegovo sliko (olje na platnu) v naravni velikosti hrani pokrajinski muzej Ptuj. Po drugem viru pa naj bi bober na obmo?ju Slovenije živel še v sredini 18 stoletja. Približno v istem obdobju je bil bober iztrebljen v ve?jem delu Evrope, zaradi njega so v zgodovini potekale celo vojne. Pretirani lov so izvajali zaradi dragocenega in kvalitetnega krzna. V sredini  19 stoletja je bila ocena, da je na svetu le še 1.400 bobrov, danes se ocenjuje, da jih je okrog 430.000.

Pri nas se je o ponovnem naseljevanju bobra precej govorilo, vendar se zaradi pomanjkanja denarja to ni zgodilo. Naseljevati pa so ga pri?eli v sosednji Hrvaški (leta 1996).  Že ?ez dve leti se je za?el pojavljati  v Sloveniji, ob reki Radulji in Krki, sledila je prisotnost ob Muri, nato tudi ob Dravi. Leta 2003 je naš velik naravovarstvenik Boris Ko?evar objavil ?lanek  »Pregnani v nov brlog«, v katerem nas je seznanil, da je bober prisoten na obmo?ju Središ?a ob reki Dravi.

O zadnjih opažanjih prisotnosti bobra v našem loviš?u je bil obveš?en g. Boris Kryštufek, ki je odgovoren za spremljanje le-tega v slovenskem prostoru. Nad prisotnostjo bobra pri nas je bil navdušen, saj še ni imel podatka, da je že toliko napredoval. Do sedaj je bil o prisotnosti  bobra ob Dravi seznanjen le s podatki iz Središ?a ob Dravi in iz obmo?ja Dravograda, kjer pa so bobri verjetno prisotni zaradi ponovne naselitve v Avstriji.

Bober v našem loviš?u nima ravno idealnih pogojev za življenje zaradi strukture zemlje ter zaradi spreminjanja hitrosti in nivoja pretoka vode v stari strugi Drave, vendar vseeno upamo, da se bo pri nas dobro po?util in da bo izbral te brežine za svoj novi dom. Lovci naše lovske družine mu bodo pomagali preživeti na tak na?in , da bodo prebivalce pravilno obveš?ali in izobraževali o pomembnosti njegove prisotnosti zaradi pestrosti živalskih vrst na našem podro?ju.  Upamo tudi, da ne bodo bobra vznemirjali ob bobriš?ih, saj je na prisotnost ?loveka prav tako ob?utljiv, zato se ustali na podro?jih, kjer v širšem obmo?ju ni naselij, obenem pa tudi dale? od kmetijskih zemljiš?.

Fotografije, ki kažejo na prisotnost bobra, posnete v našem loviš?u:

Slike 3-11: Zna?ilne sledi bobra posneto v našem loviš?u

Nekaj podatkov o bobru

Bober velja za gozdno žival, ki živi ob vodi.  Spada med glodavce in se prehranjuje z rastlinsko hrano. Poznamo Kanadskega (Castor canadensis) in Eurazijskega oz. Evropskega bobra (Castor fiber). V Evropi zaradi naseljevanja živita obe vrsti, vsled temu je tudi precej podvrst.  Bober lahko tehta od 23 do 35 kg, je ?okate postave, v gobcu ima mo?ne sekalce. Živi v povpre?ju 7 - 8 let. Predvsem je za bobra zna?ilen njegov ploš?at, masiven, mesnat in luskast rep. V dolžino meri od 85 centimetrov do 102 centimetra, od tega zgolj njegov ploš?at rep dosega kar od 30 do 36 centimetrov dolžine. Prednje noge ima manjše od zadnjih, na katerih ima plavalno kožico med prsti, ki mu omogo?a hitro plavanje v vodi, tudi do 2m/s. Bober ima zelo gosto dlako, na trebuhu do 24.000 na hrbtu pa do 12.000 dlak na kvadratni  cm. Najgostejši kožuh pri nas žive?ih živali ima sicer vidra z do 50.000 dlak/cm2, kar je zelo veliko, ?e upoštevamo, da ima ?lovek na glavi od 150 do 250 las na kvadratni cm.

Slika 12,13: Bober in njegovo delo; vir internet

Bobri živijo v skupnostih od 2-14 živali, spolno dozorijo v drugem letu starosti in skotijo od 1-5 mladi?ev.  Ko spolno dozorijo, odpotujejo 10 – 26 km, izjemoma dalje. Na kvaliteto vode bober ni ob?utljiv, je lahko umazana, vendar lažje prenaša organsko onesnaženost kot kako drugo. Njegov habitat je lahko ve?je jezero  ali po?asna razvejana reka ali celo potok s številnimi rokavi in tolmuni s strmimi, do 80 cm visokimi brežinami.  Poplave slabo prenaša, sušnih obdobij pa sploh ne, zato si (predvsem kanadski bober) gradi jezove, da ima stalni nivo vode.  S tem se pove?a tudi raznovrstnost hrane za njega in za ostale živali ter ribe. Je no?na žival, podnevi ga redko opazimo, zimskega spanja pa ne pozna. Njegov življenjski prostor  je tik ob vodi, saj se le redko oddalji od vode ve? kot 10 m.

V poletnem ?asu hrano predstavljajo zeliš?a. Pozimi,  in ko ni dovolj zeliš?, pa se hrani z grmovjem, koreninami (ko koplje), poganjki,  skorjo in seveda z lesno maso, ki je v zimskem ?asu prevladujo?a, za sprotno prehrano podira drevesa, debela do 8 cm, debelejša drevesa pa takrat ko veje iz krošnje porabi za gradnjo jezu in delno za prehrano.  Od drevesnih vrst ima najraje vrbe, jelše, topole, hraste pa v manjši meri, izjemoma se loti iglavcev. Ko (?e) skupnost porabi razpoložljivo hrano se odseli in poiš?e drugi primeren kraj za njihovo bivanje. Bober si izkoplje rov pod vodo do svojega bivališ?a, ki je lahko oddaljeno od vode. ?e je manj primerna podlaga za kopanje, si na koncu rova zgradi t.i. bobriš?e, ki ga prekrije z vejami tudi do 2 metra visoko in ga utrdi z blatom. Bober lahko s svojim na?inom življenja povzro?a tudi škodo, kadar podira debelejša drevesa in ko zaradi jezov pride do poplav. Tanke vrbe in popasena zeliš?a pa niso gospodarsko pomembna škoda.

Prispevek in fotografije je pripravil ter posnel Petek Jože.

Ve? podatkov o bobrovi vrnitvi v Slovenijo lahko najdete na spletnih straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije:  http://www2.pms-lj.si/oddelki/sesalci/vrnitev.html

Prispevek (video) »Bobri – spretni gozdarji, ki (znova) živijo tudi v Sloveniji«: http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/03/bobri__spretni_gozdarji_ki_zivijo_tudi_v_sloveniji.aspx