Raca mlakarica

RACA MLAKARICA

Opis
Raco mlakarico uvr?amo med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. V poletnem ?asu, med obema menjavama perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju po zunanjem videzu le teko razlikujemo med seboj, le po obarvanosti kljuna. Kljun je pri samcu enotno temno olivne zelene barve, pri raci pa je ve?barven. V tem ?asu so race in racmani skromno rumenkaste do rjavo sive barve. Oboji imajo na perutih spredaj peresa kovinsko modre barve, belo in ?rno obrobljena zrcalca. V ?asu poletne menjave perja zgubijo race popolnoma ali vsaj deloma sposobnost letenja. Pozimi in v ?asu razmnoevanja so racmani v svatovskih barvah. Glava in vrat sta kovinsko zelene barve, na vratu je obro? bele barve. Hrbet je svetlo rjav, boki pa svetlo sivi, grahasti. Prsa so kostanjevo rjava, letalna peresa pa so srebrno siva s ?rnimi obrobami. Racman ima na repu srednja dva para nadrepnih peres zakrivljena v kriv?ke. Nad repom je kovinsko zelene, pod repom pa ?rne barve. Samci ali racmani so veliki okoli 60 cm. Samice race pa okoli 50 cm. Odrasli racmani tehtajo 710 1730 g, race pa 550 1380 g.

Raca mlakarica ima ob robu kljuna roene zobce plojke, skozi katere preceja vodo in lovi hrano. Nad korenom repa ima trtni?no lezo, s katere izlo?ki si masti perje.

ivljenje
Raca mlakarica ima od ?util izredno dobro razvit vid in sluh ter tudi okus. Je izvrsten letalec in dosega pri letu hitrost prek 80 km/h. Sicer pa se premika tudi s plavanjem in hojo. Raca mlakarica se nerada potaplja, razen ob nevarnosti. Pri hranjenju se obi?ajno potopi le toliko, da je njen zadnji del e vedno nad vodo.

Mlakarica lahko dosee razmeroma visoko starost, tudi do 20 let, v ujetnitvu pa e ve? (do 30 let). Raco mlakarico uvr?amo med enoenske (monogamne) vrste, kar pomeni, da ima en samec le eno samico. Obi?ajno traja taka monogamna vez ve? let, ?eprav pa niso redki tudi racmani, ki po oploditvi samice, ko le-ta za?ne valiti, i?ejo nove samice, ki so e brez samca.

Dvorjenje se pri?ne e pozno jeseni, tako da so pari lahko oblikovani e decembra, januarja. V tem ?asu pogosto vidimo, kako za raco leti ve? racmanov. V februarju so obi?ajno pari e trdno oblikovani in lo?eni od ostalih rac. Racman ima moki spolni ud penis, kar ni zna?ilno za druge ptice.

Race lahko za?nejo nesti jajca e februarja, obi?ajno pa od konca marca do srede maja. Raca znese priblino 7-17 jajc, redkeje ve?. ?e prvo gnezdo propade, naredi drugega, lahko tudi tretjega, s tem, da je tevilo jajc vedno manje. Gnezdo naredi najve?krat ob vodi ali na vodi, neredko pa tudi dale? stran od vode, zlasti ?e primanjkuje primernih gnezdi? v bliini vode. Gnezdo je lahko na tleh ali pa nad tlemi. Vali samo samica (priblino 28 dni). Preden zapusti gnezdo, pokrije jajca. Ko se mlade ra?ke izvalijo, jih raca hitro odpelje v vodo. Mlade race za?no leteti po 7. do 8. tednih. Raca mlakarica je vsejed. Tako se hrani z rastlinsko in ivalsko hrano, pri ?emer znaa dele rastlinske hrane priblino 90 %. Hrano i?e tako v vodi kot na kopnem. Pri iskanju hrane je sposobna preleteti izredno velike razdalje, tudi ve? 10 km. Hrani se tako podnevi kot pono?i. Race mlakarice se zlasti v jesenskem ?asu zdruujejo v ve?je jate, ki se lahko klatijo po ve?jih obmo?jih.

ivljenjski prostor
Je izredno skromna glede ivljenjskega prostora in naseljuje v glavnem vse vodne povrine, tako stoje?e kot teko?e. Je tudi izredno prilagodljiva, zato je v neposredni bliini ?loveka nala dobre razmere za preivetje in razmnoevanje. Najraje se zadruje na plitvih, zamo?virjenih, dobro zaraslih povrinah v neposredni bliini globljih vodnih povrin. Hrano si i?e tudi na kopnem, dale? stran od vodnih povrin. Je izredno tevilna in dobro prilagojena na bliino ?loveka, zato je zelo pogosta tudi na vodnih povrinah v naseljih in mestih.

Razirjenost v Sloveniji
Raca mlakarica je pri nas splono razirjena in pogosta vrsta. Pojavlja se prakti?no na vseh vodnih povrinah. V zimskem ?asu pa k lahko k nam priletijo tudi bolj ali manj tevilne jate iz severnih deel.

Razirjenost
Raca mlakarica ivi in gnezdi prakti?no po celem severnem delu naega planeta (celotna Evropa, severna Afrika, severna Amerika, topleji predeli Azije). V zimskem ?asu se race iz severnih predelov selijo v juneje kraje, kjer prezimujejo.

Ogroenost
Raca mlakarica na splono ni ogroena vrsta. Ogroa jo ?lovekova dejavnost, zlasti uni?evanje ivljenjskega prostora, izsuevanje zamo?virjenih povrin in hidromelioracije, primanjkovanje ustreznih gnezdilnih prostorov zaradi izsekovanja obrenega rastlinja in ?i?enja bregov.

Lovna doba
1. 9. 15. 1.