Hermelin

HERMELIN

Opis
Trup je dolg, vitek in gib?en. Noge so kratke, gob?ek je razmeroma kratek, uhlji pa dokaj veliki. Stopala so poleti skromno, pozimi pa gosto odlakana. Rep je navadno dalji od ene tretjine doline trupa z glavo. Pod korenom repa je smradna zadnji?na leza, ki izlo?a snov z neprijetnim vonjem. Dlaka je kratka in gosta. Hrbet je rjav, trebuh, ki je ostro omejen, pa bel. Zadnja tretjina do zadnja polovica repa je vedno ?rna. Pozimi je hermelin popolnoma bel, le zadnji del repa ostane ?rn.

ivljenje
Aktiven je podnevi in pono?i. Giblje se v skokih, dolgih 30 do 100 cm. Dobro pleza in plava. Gnezdo si naredi v drevesnem duplu, skalni razpoki ali podzemnem rovu. Vid je dobro razvit, morda celo razlikuje barve. Velikost teritorija je odvisna od gostote plena, navadno pa meri 10-200 ha. Samci imajo ve?je teritorije kot samice. Hrani se najve? z glodavci, manj pa s pti?i. Kadar je populacijska gostota glodavcev majhna, uiva tudi deevnike, uelke, plazilce, dvoivke in jagodi?evje. Samec potrebuje okrog 55 g hrane na dan, samica pa 33 g. Lovijo posami?, samici pa se lahko pridruijo mladi?i. Razmnoevanje je precej nenavadno. Samci so plodni od sredine maja do sredine avgusta. Pri samici sproi spro?anje zrelih jaj?nih celic parjenje (kopulacija). Implantacija je odloena, tako da pride do nje ele marca naslednjega leta. Potem traja razvoj e 21-28 dni. V skotu je 6-12 mladih. Ko imajo samice 5 tednov (o?i odpro v 5. ali 6. tednu !), jih stareji samci e lahko oplodijo. Hermelin ivi do 7 let, vendar je v naravi ivljenska doba le do 1-1,5 leta. 60-90 % osebkov izgubi ivljenje v prvem letu. Plenijo jih ve?je ujede, sove in nekatere zveri. Populacijska gostota velike podlasice mo?no niha, odvisno pa? od razpololjive hrane (glodalcev). Samci tehtajo do 350, odrasle samice pa do 210 gramov.

ivljenjski prostor
Ni izbir?en, zato ga najdemo povsod, kjer ima zadosti kritja in hrane. Poseljuje niinska poljedelska obmo?ja, travnike in panike, mo?virja, barja, gozdove in v gorah kameni?a. Pri nas je pogosten v vlanih niinskih habitatih, npr. na Ljubljanskem barju.

Razirjenost v Sloveniji
Slabo poznana. V celinskih delih je verjetno splono razirjen, o?itno pa manjka v submediteranskem obmo?ju Slovenije. V gorah gre do 2000 m. Razirjenost Evrazija in Severna Amerika od polarnih obmo?ij na severu do Pirenejev, Alp, junega oboda Panonske ravnine, Kamirja, Kalifornije in Virginije na jugu. ?lovek ga je naselil tudi na Novo Zelandijo.

Status: stabilen, popolno zavarovana vrsta